Okrasne sadike_osnovna

Živa meja ni le enolična naravna ograja, ampak je tudi fizičnih ovira, ki je lahko zelo privlačna dekoracija vašega vrta. Odvisno od vrste grmov in rastlinja lahko ustvarijo nizko in visoko živo mejo. Nizke žive meje uporabljamo in koristimo v vrtu za vizualno ločevanje gredic in okrasnih poti, kot je prikazano na slikah spodaj.


12 rastlin in grmov, ki so primerni za ureditev žive meje!



Češmin - Berberis ThunbergiČešmin - (Berberis thunbergii)

Lepi rdeči listi grmičevnice češmina (Berberis thunbergii) zagotavlja odličen kontrast v

zelenem vrtu, in se hkrati odlično uporablja za ločevanje vrtnih poti ter gredic.

Torej če želite vzgojiti z trnjem preraščeno ter neprehodno živo mejo vsekakor izberite

Češmin.

Veliko vrst iz rodu češmina so primerne za gojenje in oblikovanje nizkih (0,5 m) ali visokih

(2 m) živih mej.

Nekatere vrste so listopadne in nekateri, trajnozelene. Raste v skoraj vsaki dobro

propustni zemlji, v sončni ali polsenčni legi. Za gojenje žive meje je potrebno posaditi 3

rastline na tekoči meter dolžine. Živa meja iz češmina se obrezuje enkrat na leto.

 

Trajnozelene se obrezujejo po samem cvetenju, sredi poletja.

 

 

Navadni lepljivec - (Pittosporum tobira)

Navadni lepljivec - Pittosporum Tobira

Druga trajnozelena rastlina, ki je zelo primerna za oblikovanje žive meje v vrtovih

sredozemlja je gotovo navadni lepljivec (Pittosporum tobira).

V naših vrtovih in ob Jadranu je večinoma posajen ter raste kot visok grm ali drevo.

Ob rednem obrezovanju se lahko tvori in formira v zelo lepo živo mejo ter visoko ograjo.

Živa meja iz te rastline bo tako zavarovala in zaščitila vaš vrt pred močnim in sunkovitim

vetrom. Navadni lepljivec dobro uspeva tudi v rodovitnih, vlažnih pa tudi propustnih tleh,

ugaja pa mu v sončni ali polsenčni legi.

Rastline morajo biti posajene od 2 do 3 na tekoči meter, grmovje pa se obrezuje dvakrat

letno, to je spomladi in sredi poletja.

Razmnožuje se, takoj ko seme dozori ali z mladimi podtaknjenci poleti.

 

 

 

Pušpan - (Buxus sempervirens)

Pušpan - Buxus sempervirens

Zaradi svojih gostih, zimzelenih listov in počasne rasti je idealen za gojenje živih mej, ki

zraste do višine 1-2 m.

Živa meja iz pušpana je zelo primerna tudi za nizke žive meje okrog cvetličnih gred, kot tudi

za raznovrstne zelene skulpture. Za vsak tip žive meje obstaja ustrezna sorta pušpana.

Za sajenje žive meje je potrebno zasaditi 5-6 ali 6-8 rastlin pušana na tekoči meter, odvisno

od sorte pušpana. Za dobro rast jim ustrezajo rodovitna in dobro propustna tla in delno

senčna mesta. Dobro prenašajo tudi mesto na soncu, ampak kombinacije sončnega

položaja in suhe zemlje, upočasnijo rast in vodijo sušenje listov .

Dobro prenaša močnejše obrezovanje zaradi pomladitve v pozno pomlad.

 

Pušpan se obrezuje 2-3 krat na leto .

 

 

 

Lovor - (Laurus nobillis)

Lovor -  Laurus nobillis

V sredozemskih vrtovih in tam kjer je možnost pozebe majhna, se lahko lepe visoke in

trajnozelene žive meje zasadijo z lovorjem. To je zelo lepa rastlina, temno zelene barve,

svetlečih listov, ki običajno raste kot drevo in doseže višino tudi do 12 m. Dobro prenaša

obrezovanje v vrtovih sredozemljs pa se pogosto sadijo kot visoka živa meja, v celinskih

območjih pa so pogosto posajene v posodah in se oblikujejo kot dekorativne skulpture.

Dobro uspevajo v vseh rodovitnih, vlažnih pa tudi propustnih tleh, v sončnem ali delno

senčnem položaju, zaščitenem pred mrazom ter vetrom. Zasaja in sadi se 2-3 rastline na

tekoči meter. Obrezuje je 1-2 krat na leto, to pa je v začetku spomladi in poleti.

Rastline so dvodomne, razmnožujejo pa se z setvijo semen v jeseni in dozorelimi

poganjki poleti. Lovor - Laurus Nobillis " Aurea " ima zlato rumene barve listov.

 

 

 

Navadni gaber - (Carpinus betulus)

Navadni gaber - Carpinus betulus

Gaber je odlična listopadna vrsta za oblikovanje goste ter visoke žive meje, ki vas bo ščitila

pred pogledi tudi pozimi, saj svoje posušene liste na svojih vejah, ohrani skoraj celotno

zimsko obdobje.

V spomladi, se gaber zazeleni ter ogrne v lepe svetlozelene, okrasne liste, ki jeseni

predstavljajo rastlino v topli in zlatorumeni barvi. Vejice gabra so gosto prepletene, in

zagotavljajo dobro kritje pticam, nudijo pa jim hradi razvoj ter gnezdenje. Sadike

gabra uspevajo v skoraj vseh vrstah tal, v sončnem ali delno senčnem položaju.

Na tekoči meter se sadijo 2-3 sadike, obrezuje pa se 1-2 krat

letno, pozno poleti in po potrebi v poznem zimskem času, zaradi močnejše rezi in

pomlajevanja poganjkov.

 

Tisa - (Taxus baccata)

Tisa - Taxus baccata

Tisa je idealna za gojenje iglavcev in trajnozelenih, zelo odpornih živih mej ter skulptur ali

topiarov. Dobro raste v dobro prepustnih, ter rodovitnih in srednje kislih tleh. Lahko so

posajene v položaju izpostavljenem soncu ali senci.

Zasaja in sadi se 2-3 rastlini na tekoči meter zaradi kultivarjev pa se lahko zasaja,

izmenično: Taxus baccata' fastigiata", Taxus baccata' fastigiata Aurea" ali Taxus x media'

Hicksii". Dobro prenašajo urbane onesnaženosti, obrezuje pa se enkrat na leto, in to poleti

ali zgodaj jeseni. Zelo dobro prenesejo močnejšo rez, ki služi kot pomlajevane same rastline.

Opomba, vsi deli rastlin, vključno s semeni, so zelo strupeni pri zaužitju, razen ovoja

mesnatih rdečih plodov.

 

Bukev - (Fagus sylvatica)

Bukev  - Fagus sylvatica

Če želite vaš vrt visoko ograditi, z ograjo iz žive meje in listavcev ki so zeleni ali temno

rdeči, v jeseni pa lepo zlato rumeni ter oranžne - rdeče ali rdeče bakrene barve bo bukev

tista in pravšnja rastlina za zasaditev.

Ta rastlina dobro raste ter uspeva v skoraj vseh dobro prepustnih tleh. Edina stvar, ki ji ne

ustreza so preveč kisla ter prevlažna tla.

 

Za dobro rast in razvoj vrste, Fagus sylvatica (na sliki), so zaželjena in skoraj obvezna ter

dolga, vroča poletja. Bukev dobro raste in uspeva na sončnih ali polsenčnih

mestih.Rdečelistne sorte in vrste bodo kazale svojo najlepšo barvo listov prav na sončnih

legah, medtem ko bodo vrste in sorte z rumenimi barvami listov prekrasne prav polsenčni

legi.

Sadijo in zasajajo se 3-4 rastline na tekoči meter, obrezuje pa se dvakrat letno, v sredini

poletja in po potrebi, v poznem zimskem času.

 

Kalina - (Ligustrum vulgare 'Atrovirens')

Kalina -  Ligustrum ovalifolium

Kalina je ena izmed najbolj sajenih in posajenih rastlin za formiranje živih mej in ograj v

koninentalnih krajih. Je hitre rasti, ima skromne potrebe po vzgoji in je lahkega

razmnoževanja.

Dobro uspeva v vseh dobro izsušenih in propustnih tleh na sončnem ali delno senčnem

položaju. Pisane vrste so videti lepše, če rastejo na sončnih legah. Na meter tekoče dolžine

je potrebno zasaditi 3-5 rastlin, obrezuje pa se 2-3 krat na leto, dvakrat poleti in če je

potrebno še enkrat do konca februarja.

Razmnožuje se lahko z semeni v hladnih kališčih, jeseni ali spomladi, in z ukoreninjenjem

polzrelih poganjkov in podtaknjencev poleti, ali zrelih potaknjencev pozimi. Pri nas, se za

vzgojo živih mej največ uporabljajo navadna kalina ali Ligustrum vulgare, ter širokolistna

Kalina ali Ligustrum ovalifolium.

 

Thuja - (Thuja Occidentalis - Orientalis)

Thuja Occidentalis - Orientalis

Thuja je zimzeleni iglavec, podolgovatih lističev ali iglic z specifičnim in značilnim vonjem.

Veliko število vrst Thuje je primerno za oblikovanje visokih živih mej. Pri nas se najpogosteje

gojijo sorte ameriške ali zahodne Thuje - Thuja Occidentalis in azijskih ali vzhodnih

vrst - Thuja Orientalis.

Barva listov se razlikuje od zelene do zlato rumene, odvisna pa je od same sorte. Thuja

uspeva v vseh rodovitnih, dovolj vlažnih in propustnih tleh ter na sončnih legah. Mlade

sadike potrebujejo zaščito pred mrazom in vetrovih. Thuja je primerna za formiranje ozkih

živih mej ter za razne dovozne in peš poti. Živo mejo iz Thuje je potrebno redno obrezovati,

saj za razliko od Tise, Thuja slabo tvori mladike iz starih delov, tako pa jo je težko pomladiti.

Na tekoči meter dolžine morajo biti posajene 2-3 sadike, hrati pa se obrezuje dvakrat letno,

spomladi in pozno poleti.

 

Lovorikovec - (Prunus laurocerasus)

Lovorikovec - Prunus laurocerasus

Želite trajnozeleno odporno živo mejo, lepih zelenih listov, ki raste v skoraj vseh vrstah tal

v različnih habitatih, dobro prenaša sonce, vendar ne uspeva v senci, to je zagotovo

lovorikovec.

Zraven lepo sijočih zelenih listov, ta rastlina cveti spomladi in nas omamlja z dišečimi belimi

cvetovi, ki so zbrani v podolgovato socvetje. Plodovi so črno jagodičevje, ki pa so strupeni.

Lovorikovec ne prenese zbitih tal.

Za gojenje žive meje moramo posaditi 3-4 rastline na tekoči meter dolžine. Uporablja se za

gojenje srednje visokih ali visokih živih mej. Rastline se obrezuje konec junija, kar je dobro

narediti z ročnimi škarjami, da preveč ne poškodujemo lepih velikih listov .

Dobro prenašajo tudi zelo močno rez, ki služi kot pomlajevalno obrezovanje za razrast

rastlin.

 

Smreka - (Picea abies)

Smreka - Picea abies

Živa meja iz smrek je zelo primerna za naravno okolje.

Praviloma se sadi do pet sadik na tekoči meter v cik caku.

 

Smrekova živa meja se obrezuje enkrat na leto, obrezovati jo moramo tako, da je spodaj bolj

širša kot zgoraj ali v obliki trapeza.

 

Z tako rezjo bodo vse iglice osončene in ne bo prišlo do osipa žive meje od spodaj navzgor.

 

Za rast zahteva sončno do polsenčno lego in humozna tla.

 

 

Forzicija - (Forsythia x intermedia)

Forzicija - Forsythia

To je okrasni grm, ki ga ne poznajo le redki. V pozni zimi je med prvimi, ki odpirajo svoje

cvetove in krasijo svoj okolico z vso svojo mogočnostjo.

 

Spada v družino oljčnic (Oleaceae).

 

Je listpadna do 3 m visoka, rastlina ali grm.

 

Listi so nasprotni, enostavni, napiljeni ali deljeni, živo zelene barve.

 

Cvetovi se pojavijo že pred samim olistanjem. Cvetovi poženejo v zalistjih, posamezno ali v

majhni skupini, ter so povešeni. Imajo štiri zlato rumene cvetne liste.

 

Forzicijo nekateri uporabljajo tudi kot rastlino za živo mejo. Rada ima sonce do polsenco.

 

Ne prenese pa preveč apnenčaste zemlje.


Vir: http://montazne-hise-on.net

Priljubljenost

 300 x 250 web Priljubljeni

AKUMULATORSKE ŠKARJE

Slika1

VELEPRODAJA SADNIH SADIK

VEČLETNE SADIKE STARIH SORT

Naročila že sprejemamo!

Več....

CIPRESE THUYA SMARAGD

Lastna proizvodnja sadik

(Velikosti do 200 cm)

ciprese_p_web

več...

 

vse_za_okrasne_trate

PROFESIONALNO SEME

OKRASNIH TRAT

IN GNOJIL


 

Članov : 3
Vsebina : 48
Števec pogledov vsebine : 165043

Anketa

Ali ste zainteresiran kupec večjih (že vzgojenih) dreves in grmov v loncih






Rezultati
agivu.SHOP